Thea&Lothar go Brueghel & Auden


Med 22.11.2018 kombinirava vizualno umetnost z besedno. Vsak dan malo drugače, vsak teden še malo drugače, ampak vedno lepo. Spremljajte!


33. dan: V TEMI NI SENC

Posted by on dec 30, 2018 in Blog | 0 comments

V TEMI NI SENC Na zdravje! Res je! Iz teme vstaja velika riba, modra, z mornariško kapo na glavi. Teta Mahrano je zaplesala z njo, na glasbo klavirja, ubrano, lahno, dokler je ni primerjala z Vitognjenom, prosojni plesalec, otrok belih ognjev, zamolčani prebivalec Alimtamaniba. Ni se rodil ali se vsaj ne spominja. udarci vate. udarci vanj. vsak objem je ena solza manj. Teta Mahrano, ne moreš plesati z njim. Ti hočeš poznati vse plesne korake – Res je!  Na zdravje! za ta ples jih ni. udarci vanjo. udarci po meni. Vitognjen ni živ, če ne pleše...

read more

32. dan: STOPNIŠČE, KI ŠKRIPLJE

Posted by on dec 30, 2018 in Blog | 0 comments

STOPNIŠČE, KI ŠKRIPLJE V mojem življenju stanuje grofica. Z lahnim korakom gre gor po stopnicah. S kozarcem caberneta se vzpenja na balkon. Njeno telo je lestenec v plesni dvorani. Kamor pride, je svetlo.

read more

31. dan: OKREVANJE

Posted by on dec 30, 2018 in Blog | 0 comments

OKREVANJE Kako mogočno je biti ranljiv! Nekoč sem s kamnom v pesti razbil steklenico. Sesedla se je vase....

read more

30. dan: GALEB

Posted by on dec 30, 2018 in Blog | 0 comments

GALEB Sem na plaži v Brightonu. Valovi so naplavili oranžno morsko zvezdo. Osupljiva je. Rešiti jo moram, si mislim. Stečem z njo do konca plaže, po strmih stopnicah, mimo kioskov s hrano, do srede dolgega pomola. Da bo dovolj globoka voda. Vržem jo z vso močjo in zvezda pada v morje. Prileti galeb. V zraku jo prestreže in...

read more

29. dan: Kako deluje strah

Posted by on dec 30, 2018 in Blog | 0 comments

 KAKO DELUJE STRAH Mnogi bi se prestrašili, če bi v ogledalu uzrli ne svoj obraz, ampak katerega koli...

read more

28. dan: PARTIZAN

Posted by on dec 30, 2018 in Blog | 0 comments

To zgodbo sem hotel začeti z opisom okoliščin, pravzaprav z brezsramnim, dolgoveznim okolišenjem. A bolj kot razmišljam, bolj se mi odpira uvid, da mora biti čimbolj gola in izščiščena. Tako: Ko pride en gospod, star kako leto čez 90, Svetlana vedno vpije: Ooooo, naš partizan! To sem si bil zapomnil in mu zadnjič rekel: To sem si zapomnil – vi ste partizan. Se je tako prikupno nasmejal in d’jal: Ah, veš, to je že 70 let nazaj. Sem bil vmes še vse kaj...

read more

27. dan: Naslov, daljši od pesmi :)

Posted by on dec 30, 2018 in Blog | 0 comments

PREGORELA POULIČNA SVETILKA PRED PEKARNO MOJEGA PRADEDA, KI NI NIKOLI TEPEL SVOJE ŽENE, SAJ MU JE PREMLADA UMRLA, PA TUDI SICER JE BIL DOBER KOT BEL KRUH, KI GA JE PEKEL SAM, JE PA ZATO BRUTALNO TEPEL SVOJO ŽENO NEK NJEGOV MNOGO MLAJŠI SOMEŠČAN, SIN ANTIKVARJA, KI JE MOJEGA PRADEDA PEKA SLOVESNO ZAPROSIL ZA ROKO NJEGOVE EDINE HČERE, KI JE PO MATERINI SMRTI PRI SVOJIH KOMAJ ŠTIRINAJSTIH VRSTO LET OBČUDOVANJA VREDNO SKRBELA ZA OČETA IN DVA MLAJŠA BRATA, OB TEM PA ŠE HODILA V ŠOLO IN POPOLDNE DELALA V ODVETNIŠKI PISARNI KOT SNAŽILKA IN KASNEJE...

read more

26. dan: ODSOTNOST POGOVORA

Posted by on dec 30, 2018 in Blog | 0 comments

ODSOTNOST POGOVORA Sešiti sem si dala slavnostno obleko iz trave druge košnje in večernega neba. Vzhičena sem se vračala domov, ko sem naletela nanj. V valu plebejske prijaznosti sem ga povabila na svoj rojstni dan in hip zatem na to pozabila. Čez mesec in pol je pozvonil domofon. Ravno smo sekali glave šampanjcem. V sobanah je šumelo od penine, svile in brokata. Osupnila sem, ko ga je strežnik v livreji privedel k fontani: slamnati lasje, z oguljenimi čevlji, v starih, a skrbno opranih hlačah z drobnim madežem pod pasom. V dlani je stiskal...

read more

25. dan: TOK

Posted by on dec 30, 2018 in Blog | 0 comments

TOK   V življenju si najmočneje tiran. Zato je pot rasti – učenje.   Kako slišati glas drugega enako glasno;   sprejeti tuje argumente kot enako pravilne;   čutiti njeno bolečino enako rezko kot svojo.   Dopuščati, da še nekdo postane enako resničen kot si sam....

read more

24. dan: SEJEM SVETEGA SAMSTAGA

Posted by on dec 30, 2018 in Blog | 0 comments

SEJEM SVETEGA SAMSTAGA, SALZBURG  Trikrat je močno kihnil in se znašel na prastarem velesejmu: Po izhojenih tleh se sprehajajo ljudje v narodnih nošah, ringlšpil ob karuselu, lev, labod, konjiček, lastovka, perpetualno kroženje čarobne otroške radosti. Nad stojnico Bosna vstaja hiša zrcal in stekleni blodnjak spravlja obiskovalce v sladko stisko. Prijetno opiti mladeniči streljajo v tarče za plišaste kravice in lectova srca; na miniatuarne nakupovalne vozičke privezani pisani helijevi baloni služijo za ljubko kičaste markacije, kot vrhovi in...

read more