26. dan: ODSOTNOST POGOVORA

ODSOTNOST POGOVORA

Sešiti sem si dala slavnostno obleko iz trave druge košnje in večernega neba. Vzhičena sem se vračala domov, ko sem naletela nanj. V valu plebejske prijaznosti sem ga povabila na svoj rojstni dan in hip zatem na to pozabila.

Čez mesec in pol je pozvonil domofon. Ravno smo sekali glave šampanjcem. V sobanah je šumelo od penine, svile in brokata. Osupnila sem, ko ga je strežnik v livreji privedel k fontani: slamnati lasje, z oguljenimi čevlji, v starih, a skrbno opranih hlačah z drobnim madežem pod pasom.

V dlani je stiskal pest rjavih gosenic in robec, do vozla poln blatnih semen. Imel je čiste, nerodno postrižene nohte in smešna zapestja. Darilo sem odložila na kup med zlatnino, umetniška dela in izvezene perzijske preproge. Ko je odšel, sem jih stresla po sobi. Ljudje so ploskali in se smejali.

Naslednje jutro sem odšla na mesec dni križarjenja. Vrnila sem se preznojena in utrujena ter ostrmela, ko sem stopila v sobo: cele jate živopisanih metuljev so frfotale skozi gozd orjaških orhidej in lilij.