28. dan: PARTIZAN

To zgodbo sem hotel začeti z opisom okoliščin, pravzaprav z brezsramnim, dolgoveznim okolišenjem. A bolj kot razmišljam, bolj se mi odpira uvid, da mora biti čimbolj gola in izščiščena. Tako: Ko pride en gospod, star kako leto čez 90, Svetlana vedno vpije: Ooooo, naš partizan! To sem si bil zapomnil in mu zadnjič rekel: To sem si zapomnil – vi ste partizan. Se je tako prikupno nasmejal in...
read more

27. dan: Naslov, daljši od pesmi :)

PREGORELA POULIČNA SVETILKA PRED PEKARNO MOJEGA PRADEDA, KI NI NIKOLI TEPEL SVOJE ŽENE, SAJ MU JE PREMLADA UMRLA, PA TUDI SICER JE BIL DOBER KOT BEL KRUH, KI GA JE PEKEL SAM, JE PA ZATO BRUTALNO TEPEL SVOJO ŽENO NEK NJEGOV MNOGO MLAJŠI SOMEŠČAN, SIN ANTIKVARJA, KI JE MOJEGA PRADEDA PEKA SLOVESNO ZAPROSIL ZA ROKO NJEGOVE EDINE HČERE, KI JE PO MATERINI SMRTI PRI SVOJIH KOMAJ ŠTIRINAJSTIH VRSTO LET...
read more

26. dan: ODSOTNOST POGOVORA

ODSOTNOST POGOVORA Sešiti sem si dala slavnostno obleko iz trave druge košnje in večernega neba. Vzhičena sem se vračala domov, ko sem naletela nanj. V valu plebejske prijaznosti sem ga povabila na svoj rojstni dan in hip zatem na to pozabila. Čez mesec in pol je pozvonil domofon. Ravno smo sekali glave šampanjcem. V sobanah je šumelo od penine, svile in brokata. Osupnila sem, ko ga je strežnik...
read more

25. dan: TOK

TOK   V življenju si najmočneje tiran. Zato je pot rasti – učenje.   Kako slišati glas drugega enako glasno;   sprejeti tuje argumente kot enako pravilne;   čutiti njeno bolečino enako rezko kot svojo.   Dopuščati, da še nekdo postane enako resničen kot si sam....
read more

24. dan: SEJEM SVETEGA SAMSTAGA

SEJEM SVETEGA SAMSTAGA, SALZBURG  Trikrat je močno kihnil in se znašel na prastarem velesejmu: Po izhojenih tleh se sprehajajo ljudje v narodnih nošah, ringlšpil ob karuselu, lev, labod, konjiček, lastovka, perpetualno kroženje čarobne otroške radosti. Nad stojnico Bosna vstaja hiša zrcal in stekleni blodnjak spravlja obiskovalce v sladko stisko. Prijetno opiti mladeniči streljajo v tarče za...
read more