33. dan: V TEMI NI SENC

V TEMI NI SENC Na zdravje! Res je! Iz teme vstaja velika riba, modra, z mornariško kapo na glavi. Teta Mahrano je zaplesala z njo, na glasbo klavirja, ubrano, lahno, dokler je ni primerjala z Vitognjenom, prosojni plesalec, otrok belih ognjev, zamolčani prebivalec Alimtamaniba. Ni se rodil ali se vsaj ne spominja. udarci vate. udarci vanj. vsak objem je ena solza manj. Teta Mahrano, ne moreš...
read more

32. dan: STOPNIŠČE, KI ŠKRIPLJE

STOPNIŠČE, KI ŠKRIPLJE V mojem življenju stanuje grofica. Z lahnim korakom gre gor po stopnicah. S kozarcem caberneta se vzpenja na balkon. Njeno telo je lestenec v plesni dvorani. Kamor pride, je svetlo.
read more

31. dan: OKREVANJE

OKREVANJE Kako mogočno je biti ranljiv! Nekoč sem s kamnom v pesti razbil steklenico. Sesedla se je vase....
read more

30. dan: GALEB

GALEB Sem na plaži v Brightonu. Valovi so naplavili oranžno morsko zvezdo. Osupljiva je. Rešiti jo moram, si mislim. Stečem z njo do konca plaže, po strmih stopnicah, mimo kioskov s hrano, do srede dolgega pomola. Da bo dovolj globoka voda. Vržem jo z vso močjo in zvezda pada v morje. Prileti galeb. V zraku jo prestreže in...
read more

29. dan: Kako deluje strah

 KAKO DELUJE STRAH Mnogi bi se prestrašili, če bi v ogledalu uzrli ne svoj obraz, ampak katerega koli...
read more

28. dan: PARTIZAN

To zgodbo sem hotel začeti z opisom okoliščin, pravzaprav z brezsramnim, dolgoveznim okolišenjem. A bolj kot razmišljam, bolj se mi odpira uvid, da mora biti čimbolj gola in izščiščena. Tako: Ko pride en gospod, star kako leto čez 90, Svetlana vedno vpije: Ooooo, naš partizan! To sem si bil zapomnil in mu zadnjič rekel: To sem si zapomnil – vi ste partizan. Se je tako prikupno nasmejal in...
read more